infâme [ɛ͂fɑm] PRID. a. predpost.
1. infâme (honteux, indigène):
- infâme acte, conduite, trahison
-
- infâme métier
-
- infâme entremetteur, spéculateur
-
2. infâme (odieux):
- infâme
-
3. infâme (répugnant):
PONS OpenDict
Bi želeli dodati besedo, frazo ali prevod?
Prosimo, pošljite nam nov vnos za PONS OpenDict. Oddane predloge pregleda uredniška ekipa PONS in jih ustrezno vključi v rezultate.
Ni primerov
Poskusite z drugačnim vnosom.