Prevodi za „dédič“ v slovarju slovensko » nemški

dédič (dédinja) <-a, -a, -i> SAM. m. spol (ž. spol)

dedič (dédinja)

Erbe(-in) m. spol (ž. spol)

zakoniti dédič

rechtmäßiger Erbe

določiti/imenovati dédiče

die Erben bestimmen/benennen

Primeri uporabe besede dédič

zakoniti dédič

rechtmäßiger Erbe

Enojezični primeri (nepregledani od uredništva PONS)

slovenščina

Dobila je naslov asturijske princese, ki je tradicionalno pripadal dediču kastiljskega prestola.

sl.wikipedia.org

To so bili pogosto mladi možje iz družin kot dediči nasledniki.

sl.wikipedia.org

To bi lahko bila domnevna oznaka ženske nižjega stanu, kakor je tudi bilo značilno v merovinški kulturi, ko so kralji dobili dediča po kmečki ženski.

sl.wikipedia.org

Na njihovo žalost politične poročne pogodbe s klavzulami o nadomestnih dedičih niso dala želenih rezultatov.

sl.wikipedia.org

Ob vzorni in ljubeči vzgoji Ojdip odrašča v srečnem prepričanju, da je kraljev sin in dedič.

sl.wikipedia.org

Ob prebiranju zavrženega pisma odkrije, da nekje živi otrok, sad njegove mladostne ljubezni, ki bi njegovemu življenju dal smisel in bi postal dedič njegovega imetja.

sl.wikipedia.org

Moški so ga nosili samo na levi strani, priljubljen je bil med ribiči in mornarji, ponekod je bil znamenje za dediča posesti.

sl.wikipedia.org

Odločil se je, da bo kot zakonit dedič ustanovil neodvisno vlado na čelu z njim samim.

sl.wikipedia.org

Zakonito dedovanje je pravni institut, pri katerem sodišče ugotovi kdo in v kolikšni meri je dedič zapustnikovega premoženja.

sl.wikipedia.org

Oporočitelj lahko v oporoki npr. določi, kdo bo to premoženje podedoval (dedič), naklonila drugim osebam (volilojemnikom), naloge (pogoje) dediču in volilojemniku, prizna očetovstvo ali določi kaj drugega.

sl.wikipedia.org