ouvragé(e) [uvʀaʒe] PRID.
- ouvragé(e) bijou, linge, napperon
-
- ouvragé(e) meuble, bois
-
- ouvragé(e) métal
-
- ouvragé(e) signature
-
I. ouvrage [uvʀaʒ] SAM. m. spol
2. ouvrage (livre):
3. ouvrage (fortification):
4. ouvrage (travail):
III. ouvrage [uvʀaʒ]
ouvrage SAM.
-
- Ingenieurbauwerk sr. spol
PONS OpenDict
Bi želeli dodati besedo, frazo ali prevod?
Prosimo, pošljite nam nov vnos za PONS OpenDict. Oddane predloge pregleda uredniška ekipa PONS in jih ustrezno vključi v rezultate.