Sporazumevali so se v lokalnem dalmatinskem jeziku, ki je bil nekakšno narečje latinskega in slovanskega izvora, medtem ko je bila grščina zelo zgodaj pozabljena.
Poleg latinščine, ki je bila standardni evropski komunikacijski jezik, so se jeruzalemski križarji sporazumevali tudi v francoskem, italijanskem, grškem, armenskem in celo arabskem jeziku.
