Prevodi za „impératives“ v slovarju nemško » francoski

I . imperativ ur. jez. PRID.

imperativ Mandat

impératif(-ive)

II . imperativ ur. jez. PRISL.

imperativ

impérativement

Imperativ <-s, -e> [ˈɪmperatiːf] SAM. m. spol SLOVN.

Imperativ

impératif m. spol

Imperativ (Imperativsatz)

injonction ž. spol

I . impertinent [ɪmpɛrtiˈnɛnt] ur. jez. PRID.

impertinent

impertinent(e)

II . impertinent [ɪmpɛrtiˈnɛnt] ur. jez. PRISL.

impertinent

avec impertinence

I . operativ [opəraˈtiːf] PRID.

1. operativ MED.:

operativ

chirurgical(e)

2. operativ VOJ.:

operativ

opérationnel(le)

II . operativ [opəraˈtiːf] PRISL.

1. operativ MED.:

operativ

par la chirurgie

2. operativ VOJ.:

operativ

en stratège/stratèges

iterativ [ˈiːteratiːf] PRID.

iterativ

itératif(-ive)

impermeabel [ɪmpɛrmeˈaːbəl] PRID. MED.

impermeabel Membran

imperméable

Impertinenz <-, -en> [ɪmpɛrtiˈnɛnts] SAM. ž. spol ur. jez.

Impertinenz

impertinence ž. spol

kooperativ [koʔoperaˈtiːf] PRID.

kooperativ

coopératif(-ive)

föderativ [føderaˈtiːf] PRID. ADMIN. JEZ., POLIT.

föderativ

fédératif(-ive)

Operation <-, -en> [opəraˈtsioːn] SAM. ž. spol

1. Operation MED.:

Operation

opération ž. spol

Operation

intervention ž. spol chirurgicale

2. Operation VOJ., RAČ.:

Operation

opération ž. spol

unzulässige Operation RAČ.

opération interdite