Tu so domačine vedno »pričakali« vojaki, tako imenovani graničarji s psi, ter jih spremljali do »bloka«, kjer so bili nastanjeni jugoslovanski miličniki.
Vojne krajine nastajale oborožene vojaške skupnosti, večinoma sestavljene iz prebeglih turških graničarjev, ki so bili tedaj še večinoma kristjani, bodisi katoliški ali pravoslavni.