Kot opozicija domačijski literaturi se je 1930 razvil socialni realizem, ki perspektive nacionalnega preživetja ni videl v večjih kmetih, gruntarjih, pač pa v kmečkem proletariatu in proletarizaciji kmetstva.
V posvetnih pesmih je prikazal razmere, v katerih so živeli tedanji slovenski viničarji, gruntarji, služinčad idr., zato ga mnogi štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika.
