Prevodi za „govorečih“ v slovarju slovensko » nemški

(Skoči na nemško » slovenski)

govoríči|ti <-m; govoričil> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag. fig.

govoričiti

daherreden

govoričiti

viele Worte machen

I . govorí|ti <-m; govóril> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag., preh. glag.

1. govoriti (jezik):

govoriti

sprechen

govoriti

reden

govoríti slovensko

slowenisch sprechen

govoríti neumnosti

dummes Zeug reden

2. govoriti (pogovarjati se):

govoriti

sprechen

govoriti

reden

z očetom ne govoríva

wir sprechen nicht miteinander (Vater und ich)

3. govoriti fig.:

govoríti tja v en dan

daherreden

govoríta drug mimo drugega

sie reden aneinander vorbei

govoríti stenam

gegen eine Wand reden

govoríti isti jezik

die gleiche Sprache sprechen

II . govorí|ti <-m; govóril> nedov. obl. GLAG. povr. glag., brezos. glag.

govoriti govorí se:

govoriti

es heißt

govoriti

man sagt

govorí se, da je goljuf

man sagt, er sei ein Betrüger

govórnik (govórnica) <-a, -a, -i> SAM. m. spol (ž. spol)

govornik (govórnica)

Redner(in) m. spol (ž. spol)

slavnostni govórnik

Festredner m. spol

govór|ec (-ka) <-ca, -ca, -ci> SAM. m. spol (ž. spol)

govorec (-ka)

Sprecher(in) m. spol (ž. spol)

govorec (-ka) (govornik)

Redner(in) m. spol (ž. spol)

spreten govórec

geschickter Redner

materni govórec LINGV.

Muttersprachler m. spol

gôvor|en <-na, -no> PRID.

gôvorni nastop

Kurzreferat sr. spol

gôvorna napaka

Sprachfehler m. spol

gôvorna vaja ŠOL.

Sprachübung ž. spol

govoríc|a <-e, -i, -e> SAM. ž. spol

1. govorica (nepreverjena informacija):

govorica

Gerücht sr. spol

širiti govoríce

Gerüchte verbreiten

2. govorica navadno sg (govor):

govorica

Sprache ž. spol

govoríca telesa

Körpersprache ž. spol

govoríca gluhih

Taubstummensprache ž. spol

govórnic|a <-e, -i, -e> SAM. ž. spol

govornica → govornik:

glej tudi govórnik

govórnik (govórnica) <-a, -a, -i> SAM. m. spol (ž. spol)

govornik (govórnica)

Redner(in) m. spol (ž. spol)

slavnostni govórnik

Festredner m. spol

govoránc|a <-e, -i, -e> SAM. ž. spol slabš.

govoranca

Tirade ž. spol

dolgovezna govoránca

langatmige Tirade

govoríl|en <-na, -no> PRID.

1. govorilen ANAT.:

govorílni organi

Sprechorgane

govorílni organi

Sprechwerkzeuge

2. govorilen ŠOL.:

iti na govorílne ure

zur Sprechstunde gehen

zgovór|en <-na, -no> PRID.

1. zgovoren (človek):

zgovoren

gesprächig

zgovoren

mitteilsam

2. zgovoren (podatek):

zgovoren

aufschlussreich

zgovoren

vielsagend

gôvor <-a, -a, -i> SAM. m. spol

1. govor (nastop):

govor

Rede ž. spol

imeti slovesni gôvor

eine Festrede [ali Festansprache] halten

2. govor navadno sg (izražanje):

govor

Rede ž. spol

dar gôvora

Redegabe ž. spol

svoboda gôvora

Redefreiheit ž. spol

3. govor (močno zanikanje):

ni gôvora! fig.

auf gar keinen Fall!

govórk|a <-e, -i, -e> SAM. ž. spol

govorka → govorec:

glej tudi govórec

govór|ec (-ka) <-ca, -ca, -ci> SAM. m. spol (ž. spol)

govorec (-ka)

Sprecher(in) m. spol (ž. spol)

govorec (-ka) (govornik)

Redner(in) m. spol (ž. spol)

spreten govórec

geschickter Redner

materni govórec LINGV.

Muttersprachler m. spol