Prevodi za „mandatieren“ v slovarju francosko » nemški

mandater [mɑ͂date] GLAG. preh. glag.

1. mandater PRAVO, POLIT.:

mandater un avocat pour faire qc

einen Anwalt dazu bevollmächtigen etw zu tun

être mandaté(e)

bevollmächtigt sein

2. mandater FINAN.:

mandater (payer)

überweisen

mandataire [mɑ͂datɛʀ] SAM. m. in ž. spol a. PRAVO

mandataire

Bevollmächtigte(r) ž. (m.) spol

mandataire apparent(e)

Anscheinsvertreter(in) m. spol (ž. spol) strok.

mandataire ad litem

Prozessbevollmächtigte(r)

mandature SAM.

Geslo uporabnika

mandature ž. spol POLIT. strok.

Legislaturperiode ž. spol strok.