Privilegiranemu lastniku ni treba iti v cerkev, da bi izrekel svoje molitve ali se spovedal za odrešitev; moral je le odpreti tabernakelj v zasebnosti.
Na smrtni postelji se je skrušeno spovedal in v oporoki skušal vsaj malo popraviti storjene krivice, nakar ga je neapeljski nadškof odvezal od izobčenja ter mu podelil svete zakramente.
Pred smrtjo sem jo spovedal in, ko sem jo vprašal, kaj bo z njenim imetjem in obleko, je odgovorila, da je že vse, kar so mislili, da ima, last revežev.
