Prevodi za „provocateurs“ v slovarju nemško » francoski

Provokateur(in) <-s, -e> [provokaˈtøːɐ] SAM. m. spol(ž. spol) ur. jez.

Provokateur(in)

provocateur(-trice) m. spol (ž. spol)

Agent provocateur <- -, -s -s> [aˈʒa͂ː provokaˈtøːɐ̯] SAM. m. spol

Agent provocateur

agent m. spol provocateur

provokativ

provokativ → provokant

glej tudi provokant

I . provokant [provoˈkant] ur. jez. PRID.

provokant

provocant(e)

II . provokant [provoˈkant] ur. jez. PRISL.

provokant

de manière provocante

provokatorisch [provokaˈtoːrɪʃ] PRID. ur. jez.

provokatorisch

provocateur(-trice)

I . provokant [provoˈkant] ur. jez. PRID.

provokant

provocant(e)

II . provokant [provoˈkant] ur. jez. PRISL.

provokant

de manière provocante

Provokation <-, -en> [provokaˈtsioːn] SAM. ž. spol ur. jez.

Provokation

provocation ž. spol

I . provozieren* GLAG. preh. glag.

provozieren

provoquer

jdn provozieren Person:

provoquer qn

jdn provozieren Bemerkung, Verhalten:

être une façon de provoquer qn

jdn zu etw provozieren

provoquer qn à qc

II . provozieren* GLAG. nepreh. glag.

provozieren Person:

faire de la provocation

provozieren Äußerung:

être une provocation