Prevodi za „izognitve“ v slovarju slovensko » nemški

izognít|ev <-ve, -vi, -ve> SAM. ž. spol

izognitev

Vermeidung ž. spol

izognítev stroškom

die Vermeidung von Kosten

izogn|íti se <izógnem; izógnil> GLAG.

izogniti se dov. obl. od izogibati se:

glej tudi izogíbati se

izogíba|ti se <-m; izogibal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izogibati se

(ver)meiden

izogibati se

scheuen

izogibati se (izmikati se)

ausweichen

izogíbati se obveznostim

Verpflichtungen ausweichen

kognitív|en <-na, -no> PRID.

kognitiven (spoznaven)

kognitiv

kognitívni procesi PSIH.

kognitive Prozesse

upogn|íti <upógnem; upôgnil> GLAG.

upogniti dov. obl. od upogibati:

glej tudi upogíbati

I . upogíba|ti <-m; upogibal> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

1. upogibati (del telesa):

upogibati

beugen

2. upogibati TEH. (pločevino):

upogibati

(ver)biegen

upogibati

abwinkeln

upogibati

flektieren

II . upogíba|ti <-m; upogibal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

upogíbati se

sich beugen

upogíbati se

sich krümmen

upogíbati se (skloniti se)

sich bücken

drevo se upogíba pod težo sadja

der Baum biegt sich unter dem Gewicht der Früchte

izogíb <-a, -a, -i> SAM. m. spol

v izogíb posledicam

zur Vermeidung von Folgeschäden

inkógnito PRISL.

inkognito

inkognito

potoval je inkógnito

er reiste inkognito

volít|ve SAM. ž. spol

volitve mn. -ev:

volitve

Wahl(en) ž. spol(pl)

parlamentarne/predsedniške volítve

Parlaments-/Präsidentschaftswahl ž. spol

lokalne volítve

Lokalwahlen

zmagati na volítvah

die Wahl gewinnen

izóbči|ti <-m; izobčil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

izobčiti

ächten

izobčiti

verfemen

izobčiti (izgnati)

verbannen

izóbčiti koga iz Cerkve REL.

jmdn exkommunizieren

izobílj|e <-a, -i, -a> SAM. sr. spol

izobilje

Überfluss m. spol

živeti v izobílju

im Überfluss leben

imeti česa v izobílju

Überfluss an etw haben

izogíba|ti se <-m; izogibal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izogibati se

(ver)meiden

izogibati se

scheuen

izogibati se (izmikati se)

ausweichen

izogíbati se obveznostim

Verpflichtungen ausweichen

pripogn|íti <pripógnem; pripôgnil> GLAG.

pripogniti dov. obl. od pripogibati:

glej tudi pripogíbati

I . pripogíba|ti <-m; pripogibal> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

pripogibati

beugen

II . pripogíba|ti <-m; pripogibal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

pripogibati pripogíbati se:

pripogíbati se

sich bücken

ohranítven <-a, -o> PRID.

ohranítveni nagon

Erhaltungstrieb m. spol