Prevodi za „zdębieć“ v slovarju poljsko » nemški

zdębieć [zdembjetɕ]

zdębieć dov. obl. od dębieć

glej tudi dębieć

dębieć <‑eje; dov. obl. z‑> [dembjetɕ] GLAG. nepreh. glag. pog.

1. dębieć (robić się twardym):

dębieć

hart werden

ziemniaki po ostygnięciu dębieją

nach dem Erkalten werden die Kartoffeln ž. spol mn. hart

2. dębieć fig. (być zdumionym, zaskoczonym):

dębieć

überrascht [o. verdutzt] sein

dębieć

stutzen

zdębiał na ten widok

er war verdutzt angesichts dessen, was er sah