Oxford-Hachette French Dictionary
mannered [brit. angl. ˈmanəd, am. angl. ˈmænərd] PRID. slabš.
- mannered
- maniéré slabš.
I. manner [brit. angl. ˈmanə, am. angl. ˈmænər] SAM.
1. manner (way, method):
2. manner (way of behaving):
3. manner (sort, kind):
II. manners SAM. mn. samost.
1. manners (social behaviour):
v slovarju PONS
PONS OpenDict
Bi želeli dodati besedo, frazo ali prevod?
Prosimo, pošljite nam nov vnos za PONS OpenDict. Oddane predloge pregleda uredniška ekipa PONS in jih ustrezno vključi v rezultate.
Ni primerov
Poskusite z drugačnim vnosom.