slovensko » francoski

izraélsk|i <-a, -o> PRID.

izrázi|ti <-m; izrazil> GLAG.

izraziti dov. obl. od izražati:

glej tudi izrážati

II . izráža|ti <-m; izražal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izražati izrážati se (govoriti):

II . izráža|ti <-m; izražal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izražati izrážati se (govoriti):

izravná|ti <-m; izravnàl> GLAG.

izravnati dov. obl. od izravnavati:

glej tudi izravnávati

I . izravnáva|ti <-m; izravnaval> nedov. obl. GLAG. preh. glag. (ravnati)

II . izravnáva|ti <-m; izravnaval> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izravnavati izravnávati se:

Izraélk|a <-e, -i, -e> SAM. ž. spol

Izraelka → Izraelec:

glej tudi Izraélec

Izraél|ec (-ka) <-ca, -ca, -ci> SAM. m. spol (ž. spol)

Izraelec (-ka)
Israélien(ne) m. spol (ž. spol)

izračúna|ti <-m; izračunal> GLAG.

izračunati dov. obl. od izračunavati:

glej tudi izračunávati

izračunáva|ti <-m; izračunaval> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

izràz <izráza, izráza, izrázi> SAM. m. spol

1. izraz (beseda):

expression ž. spol

2. izraz (na obrazu):

expression ž. spol
mine ž. spol

3. izraz (izražanje):

expression ž. spol
forme ž. spol

izračún <-a, -a, -i> SAM. m. spol (rezultat, meritev)

izrazít <-a, -o> PRID. (opazen, velik)

izrázj|e <-a navadno sg > SAM. sr. spol

izrêč|i <-em; izrékel> GLAG.

izreči dov. obl. od izrekati:

glej tudi izrékati

I . izréka|ti <-m; izrekal> nedov. obl. GLAG. preh. glag. (izražati)

II . izréka|ti <-m; izrekal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izrèk <izréka, izréka, izréki> SAM. m. spol

1. izrek (misel):

maxime ž. spol

2. izrek (pravilo):

règle ž. spol

izróč|ek <-ka, -ka, -ki> SAM. m. spol

I . izréka|ti <-m; izrekal> nedov. obl. GLAG. preh. glag. (izražati)

II . izréka|ti <-m; izrekal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

izré|zati <-žem; izrezal> GLAG.

izrezati dov. obl. od izrezovati:

glej tudi izrezováti

izrez|ováti <izrezújem; izrezovàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

izrín|iti <-em; izrinil> dov. obl. GLAG.

izróča|ti <-m; izročal> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

2. izročati (lastnino):

3. izročati (zločinca):

izročí|ti <-m; izróčil> GLAG.

izročiti dov. obl. od izročati:

glej tudi izróčati

izróča|ti <-m; izročal> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

2. izročati (lastnino):

3. izročati (zločinca):

izrú|vati <-jem; izruvál> dov. obl. GLAG.

Bi želeli dodati besedo, frazo ali prevod?

Predlagajte nov vnos.

Stran English | Français | Slovenščina