slovensko » nemški

Prevodi za „zakovičiti“ v slovarju slovensko » nemški (Skoči na nemško » slovenski)

Pokaži vse zadetke

zakolíči|ti: prehodni glagol
zakoráči|ti: neprehodni glagol
nakopíči|ti: I. prehodni glagol II. pregibni glagol
duhovíči|ti: neprehodni glagol
zakotalí|ti: I. prehodni glagol II. pregibni glagol
zakljúči|ti: glagol
zakodíra|ti: prehodni glagol
razdevíči|ti: prehodni glagol
zakôvic|a: samostalnik
črvíči|ti: neprehodni glagol
opravíči|ti: glagol
omrtvíči|ti: prehodni glagol
upravíči|ti: glagol
zakoníto: prislov
zakopá|ti: I. prehodni glagol II. pregibni glagol
zakócka|ti: prehodni glagol
zakoprn|éti: neprehodni glagol
zakoráka|ti: neprehodni glagol

Ogledujete si podobne rezultate: zakoličiti , nakopičiti , zakoračiti , zakodirati , zaključiti , zakotaliti , duhovičiti , razdevičiti , zakorakati , zakoprneti , zakockati , zakopati , zakonito , upravičiti , omrtvičiti , opravičiti , črvičiti in zakovica

zakolíči|ti <-m; zakoličil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

1. zakoličiti (zaznamovati s koli):

zakoličiti

zakolíčiti igrišče

das Spielfeld abstecken

2. zakoličiti (določiti):

zakoličiti

zakolíčiti smer razvoja

die Entwicklungsrichtung vorgeben

zakoráči|ti <-m; zakoračil> dov. obl. GLAG. nepreh. glag. fig. (stopiti)

zakoráčiti v morje

sich ins Meer begeben

I . nakopíči|ti <-m; nakopičil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

nakopičiti

nakopičiti

nakopíčili so si zaloge

man häufte Vorräte an

II . nakopíči|ti <-m; nakopičil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

nakopičiti nakopíčiti se:

nakopíčiti se

nakopíčiti se

sich auftürmen

duhovíči|ti <-m; duhovičil> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag.

duhovičiti

geistreicheln slabš.

I . zakotalí|ti <-m; zakotálil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

kullern pog.

zakotalíti sod po klancu

das Fass den Hang hinunterrollen

II . zakotalí|ti <-m; zakotálil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

zakotaliti zakotalíti se:

zakotalíti se

ins Rollen kommen

zakljúči|ti <-m; zaključil> GLAG.

zaključiti dov. obl. od zaključevati:

glej tudi zaključeváti

I . zaključ|eváti <zaključújem; zaključevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

1. zaključevati (delo):

zaključevati

zaključevati

2. zaključevati ŠOL. (ocene):

zaključevati

die Endnote geben

3. zaključevati (ugotavljati):

zaključevati

zaključevati

II . zaključ|eváti <zaključújem; zaključevàl> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

zaključevati zaključevati se:

sezona se zaključuje

die Saison geht zu Ende

zakodíra|ti <-m; zakodiral> dov. obl. GLAG. preh. glag.

razdevíči|ti <-m; razdevičil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

razdevičiti

zakôvic|a <-e, -i, -e> SAM. ž. spol TEH.

Niete ž. spol

črvíči|ti <-m; črvičil> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag.

v trebuhu me črvíči

ich habe Bauchgrimmen

opravíči|ti <-m; opravičil> GLAG.

opravičiti dov. obl. od opravičevati:

glej tudi opravičeváti

I . opravič|eváti <opravičújem; opravičevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

opravičevati

opravičevati

(ona) opravičuje sina, da je še mlad

sie entschuldigt den Sohn, dass er noch jung ist

nehaj se opravičevati!

hör auf dich zu rechtfertigen

opravičevati izostanke ŠOL.

das Fehlen entschuldigen

II . opravič|eváti <opravičújem; opravičevàl> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

opravičevati opravičevati se:

opravičevati se

sich entschuldigen

opravičujemo se vam za neprijetnosti

wir entschuldigen uns bei Ihnen für die Unannehmlichkeiten

se opravičujem, da motim

ich entschuldige mich, dass ich störe

omrtvíči|ti <-m; omrtvičil> dov. obl. GLAG. preh. glag. MED.

omrtvičiti

omrtvíčiti zob

den Zahn betäuben

upravíči|ti <-m; upravičil> dov. obl. GLAG.

1. upravičiti dov. obl. od upravičevati:

2. upravičiti (dokazati pravico do česa):

upravičiti

upravíčiti zaupanje

das Vertrauen rechtfertigen

glej tudi upravičeváti

upravič|eváti <upravičújem; upravičevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag. (navajati razloge)

upravičevati

(on) upravičuje svojo odločitev z boleznijo

er rechtfertigt seine Entscheidung mit seiner Krankheit

zakoníto PRISL.

zakoníto ravnati

I . zakopá|ti <zakópljem; zakôpal> dov. obl. GLAG. preh. glag.

einbuddeln pog.

zakopáti kaj v zemljo

etw in der Erde vergraben

zakopáti bojno sekiro fig.

das Kriegsbeil begraben

II . zakopá|ti <zakópljem; zakôpal> dov. obl. GLAG. povr. glag.

zakopati zakopáti se fig.:

zakopáti se v delo

sich in der Arbeit vergraben

zakócka|ti <-m; zakockal> dov. obl. GLAG. preh. glag.

zakóckati hišo

das Haus verwetten

zakoprn|éti <zakoprním; zakoprnèl> dov. obl. GLAG. nepreh. glag.

zakoprneti po domu

sich nach dem Zuhause sehnen

zakoráka|ti <-m; zakorakal> dov. obl. GLAG. nepreh. glag. fig.

Bi želeli dodati besede, fraze ali prevode?

Predlagajte nov vnos.

Preiščite slovar.

slovenščina

Stran Deutsch | English | Français | Italiano | Polski | Slovenščina