Prevodi za „izbuljiti“ v slovarju slovensko » nemški

búlji|ti <-m; buljil> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag. fig.

buljiti

starren

buljiti

(an)glotzen pog.

kaj búljiš vame?

was glotzt du mich an?

izbrúhn|iti <-em; izbruhnil> GLAG.

izbruhniti → izbruhati:

glej tudi izbrúhati

I . izbrúha|ti <-m; izbruhal> dov. obl. GLAG. preh. glag.

1. izbruhati (izločiti iz želodca):

izbruhati

(heraus)brechen

izbrúhala je vse, kar je pojedla

sie brach alles heraus, was sie gegessen hatte

2. izbruhati (lavo):

izbruhati

herausschleudern

II . izbrúha|ti <-m; izbruhal> dov. obl. GLAG. povr. glag.

izbruhati izbrúhati se:

izbrúhati se

brechen

izbrúhati se

sich übergeben

izbí|ti <-jem; izbìl> GLAG.

izbiti

ausschlagen

izbíti komu zob

jmdm einen Zahn ausschlagen

izbíti si kaj iz glave fig.

sich etw aus dem Kopf schlagen

I . izbóči|ti <-m; izbočil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

izbočiti

vorwölben

izbočiti

auswölben

izbóčiti hrbet

den Rücken krümmen

II . izbóči|ti <-m; izbočil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

izbočiti izbóčiti se:

izbóčiti se

sich vorwölben

izbóčiti se

sich ausbeulen

izbóčiti se

sich ausbauchen

izborí|ti <-m; izboril> dov. obl. GLAG. preh. glag.

izboriti

durchfechten

izboriti

erkämpfen

izboriti

erringen

izboríti zmago

den Sieg erringen

izboríti si dovoljenje fig.

sich eine Erlaubnis erkämpfen

I . izbrusí|ti <izbrúsim; izbrúsil> dov. obl. GLAG. preh. glag. (obdelati)

izbrusiti

feinschleifen

izbrusíti diamant

Diamanten feinschleifen

II . izbrusí|ti <izbrúsim; izbrúsil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

izbrusiti izbrusíti se fig.:

izbrusíti se

(sich) verfeinern

izbrusíti se v petju

sein Singen verfeinern

naólji|ti <-m; naoljil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

naoljiti

(ein)ölen

naóljiti pekač

das Backblech ölen

temeljí|ti <-m; temeljil> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag.

1. temeljiti GRAD.:

temeljiti

gründen

temeljiti

fundamentieren

2. temeljiti (biti osnovan):

temeljiti

beruhen

temeljiti

basieren

zgodba temeljí na resničnih dejstvih

die Geschichte beruht auf wahren Begebenheiten

I . odtují|ti <-m; odtújil> dov. obl. GLAG. preh. glag. PRAVO

odtujiti (odvzeti lastništvo)

veräußern

odtujiti (odvzeti lastništvo)

alienieren

odtujíli so mu premoženje

sein Vermögen wurde veräußert

II . odtují|ti <-m; odtújil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

odtujiti odtujíti se:

odtujíti se od +rod.

sich entfremden von +daj.

odtujíti se od ljudi

sich den Menschen entfremden

vzgojí|ti <-m; vzgójil> GLAG.

vzgojiti dov. obl. od vzgajati:

glej tudi vzgájati

vzgája|ti <-m; vzgajal> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

1. vzgajati (otroke):

vzgajati

erziehen

2. vzgajati (rastline, živali):

vzgajati

züchten

vzrojí|ti <-m; vzrójil> dov. obl. GLAG. nepreh. glag. fig.

vzrojiti

aufbrausen

vzrojiti (planiti pokonci)

hochfahren

vzrojiti (razburiti se)

echauffieren

zamejí|ti <-m; zamêjil> GLAG.

zamejiti dov. obl. od zamejevati:

glej tudi zamejeváti

zamej|eváti <zamejújem; zamejevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

zamejevati

abgrenzen

zamejevati

eingrenzen

I . zatají|ti <-m; zatájil> GLAG.

zatajiti dov. obl. od zatajevati:

II . zatají|ti <-m; zatájil> GLAG. nepreh. glag. (stroj)

zatajiti

versagen

glej tudi zatajeváti

I . zataj|eváti <zatajújem; zatajevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

1. zatajevati (tajiti):

zatajevati

(ver)leugnen

zatajevati resnico

die Wahrheit leugnen

2. zatajevati (prikrivati):

zatajevati

verbergen

zatajevati svoja čustva

seine Gefühle verbergen

II . zataj|eváti <zatajújem; zatajevàl> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

zatajevati zatajevati se:

zatajevati se

sich verleugnen

zatajevati se

enthaltsam sein

utemeljí|ti <-m; uteméljil> GLAG.

utemeljiti dov. obl. od utemeljevati:

glej tudi utemeljeváti

utemelj|eváti <utemeljújem; utemeljevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

1. utemeljevati (osnovati):

utemeljevati

begründen

utemeljevati teorijo

eine Theorie begründen

2. utemeljevati (upravičevati):

utemeljevati

rechtfertigen

utemeljevati svoja dejanja

seine Taten rechtfertigen