Prevodi za „oročiti“ v slovarju slovensko » nemški

I . orosí|ti <-m; orósil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

orositi

benieseln

dež je orosíl šipo

der Regen benieselte das Fensterglas

II . orosí|ti <-m; orósil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

orositi orosíti se:

orosíti se

beschlagen

orosíti se

anlaufen

vsem so se orosíle oči

jeder bekam feuchte Augen

očala so se orosíla

die Brille ist angelaufen

šipa se je orosíla

das Fenster ist beschlagen

uročí|ti <-m; uróčil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

1. uročiti:

uročiti (zakleti)

verzaubern

uročiti (zakleti)

verhexen

uročiti (izgnati z urokom)

bannen

2. uročiti fig.:

uročiti

bezaubern

uročiti

betören

dekle ga je povsem uročílo

das Mädchen hat ihn ganz und gar bezaubert

vročí|ti <-m; vróčil> GLAG.

vročiti dov. obl. od vročati:

glej tudi vróčati

vróča|ti <-m; vročal> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

vročati

einhändigen

vročati

aushändigen

vročati (vlagati)

einreichen

vróčati komu pošiljke

jmdm Sendungen aushändigen

orópa|ti <-m; oropal> dov. obl. GLAG. preh. glag.

oropati

berauben

oropati

beklauen pog.

oropati (izropati)

(aus)rauben

orópati banko

die Bank ausrauben

orópali so me

man hat mich beraubt

smrt ga je orópala žene fig.

der Tod raubte ihm seine Frau

ločí|ti <lóčim; lóčil> GLAG.

ločiti dov. obl. od ločevati:

glej tudi ločeváti

I . loč|eváti <ločújem; ločevàl> nedov. obl. GLAG. preh. glag. (deliti)

ločevati

trennen

ograja ločuje zelenjavni vrt od sadovnjaka

der Zaun trennt den Gemüsegarten vom Obstgarten

II . loč|eváti <ločújem; ločevàl> nedov. obl. GLAG. povr. glag. ločevati se

1. ločevati (zakonski par):

ločevati se

sich scheiden (lassen)

ločevati se

sich trennen

2. ločevati (razlikovati se):

ločevati se

sich unterscheiden

ločevati se

sich differenzieren

v čem se ločujejo posamezni ponudniki?

worin unterscheiden sich die einzelnen Anbieter (voneinander)?

močí|ti <móčim; môčil> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

močiti

nass machen

močíti posteljo

einnässen

I . nočí|ti <-m; nočil> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag.

nočiti

übernachten

nočíti v kampu

im Camp übernachten

II . nočí|ti <-m; nočil> nedov. obl. GLAG. povr. glag., brezos. glag.

nočiti nočíti se:

nočiti

Nacht werden

nočí se

die Nacht bricht an

točí|ti <tóčim; tôčil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

točiti

(aus)schenken

točiti (vino)

abzapfen

točíti pivo

Bier ausschenken

točíti vodo

Wasser laufen [ali fließen] lassen

točíti solze fig.

Tränen vergießen

I . spočí|ti <-jem; spočil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

spočiti

ausruhen

spočíti noge

Beine ausruhen

II . spočí|ti <-jem; spočil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

spočiti spočíti se:

spočíti se

(sich) ausruhen

spočíti se

sich erholen

skočí|ti <skóčim; skôčil> dov. obl. GLAG. nepreh. glag.

1. skočiti dov. obl. od skakati 1., 2.:

2. skočiti (hitro iti):

skočíti po kruh

kurz Brot holen gehen

3. skočiti (premakniti se):

skočiti

springen

rama mu je skočíla iz sklepa

seine Schulter sprang aus dem Gelenk

4. skočiti:

fig. pazi, da ti oči ne skočíjo iz jamic

pass auf, dass dir die Augen nicht aus dem Kopf fallen

srce mu je skočílo v hlače

ihm fiel das Herz in die Hose

skočíti iz kože fig.

aus der Haut fahren

skočíti v zakonski jarem fig.

sich ins Ehejoch begeben

glej tudi skákati

ská|kati <-čem; skakal> nedov. obl. GLAG. nepreh. glag.

1. skakati (z odrivi se premikati):

skakati

springen

skákati v reko

in den Fluss springen

2. skakati ŠPORT:

skakati

springen

skákati v daljino/višino

weit-/hochspringen

skákati čez ovire

über Hürden springen

skákati s smučmi/padalom

Ski/Fallschirm springen

3. skakati fig. (hoditi po opravilih):

skakati

hin und her gehen

skákati po trgovinah

von Geschäft zu Geschäft gehen

4. skakati (hitro se premikati):

skakati fig.

springen

skakati fig.

steigen

cene nenehno skáčejo navzgor

die Preise steigen andauernd

(on) skáče z ene teme na drugo fig.

er springt von einem Thema zum anderen

5. skakati fig.:

skákati čez plot

fremdgehen pog.

skákati od veselja

vor Freude an die Decke springen pog.

skákati komu v besedo

jmdm ins Wort fallen

soóči|ti <-m; soočil> GLAG.

soočiti dov. obl. od soočati:

glej tudi soóčati

I . soóča|ti <-m; soočal> nedov. obl. GLAG. preh. glag. (primerjati)

soočati

gegenüberstellen

soočati

konfrontieren

soóčati mnenja

Meinungen gegenüberstellen

II . soóča|ti <-m; soočal> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

soočati soóčati se:

soóčati se

gegenübertreten

soóčati se

sich stellen

soóčati se z izzivi

sich den Herausforderungen stellen

I . vbóči|ti <-m; vbočil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

vbočiti

(ein)wölben

vbóčiti hrbet

den Rücken wölben

II . vbóči|ti <-m; vbočil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

vbočiti vbóčiti se:

vbóčiti se

sich wölben

I . zmočí|ti <zmóčim; zmôčil> dov. obl. GLAG. preh. glag.

zmočiti

nass machen

II . zmočí|ti <zmóčim; zmôčil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

zmočiti zmočíti si:

zmočíti si

nass machen

zmočíla si je lase

sie machte ihre Haare nass

III . zmočí|ti <zmóčim; zmôčil> dov. obl. GLAG. povr. glag.

zmočiti zmočíti se:

zmočíti se

nass werden

I . kŕči|ti <-m; krčil> nedov. obl. GLAG. preh. glag.

1. krčiti (stiskati):

krčiti

schrumpfen

krčiti

sich zusammenziehen

mišice se kŕčijo in raztezajo

die Muskeln ziehen sich zusammen und dehnen sich aus

kŕčiti roko v pest

die Hand in eine Faust zusammenballen

2. krčiti fig. (povzročati krče):

krčiti

sich zusammenkrampfen

kŕčilo ga je v želodcu

sein Magen krampfte sich zusammen

3. krčiti (sekati drevje):

krčiti

roden

kŕčiti gozdove

die Wälder roden

II . kŕči|ti <-m; krčil> nedov. obl. GLAG. povr. glag.

kŕčiti se

schrumpfen

kŕčiti se

sich zusammenziehen

blago se pri pranju ne kŕči

der Stoff geht beim Waschen nicht ein

zaloge se kŕčijo GOSP.

die Vorräte schrumpfen